Maja letos, je pod okriljem projekta Vitalne krajine in v sodelovanju z občino Ig, potekala delavnica Kmetijstvo na Ljubljanskem barju, namenjena pogovoru o priložnostih pridelave na Ljubljanskem barju. Lokalni pridelovalci iz različnih področij Ljubljanskega barja in uspešni pridelovalci iz drugih območij, ter drugi strokovnjaki, so bili gostje delavnice.
Ena izmed gostij delavnice je bila tudi Anica Ilar.
Anica, vedno nasmejana belokranjka, je pred leti svojo majhno kmetijo poimenovala »Kmetija pri Anici«. Za njo pravi, da je specifična, majhna, a obdelovana z veliko ljubeznijo, veseljem in osebnim zadovoljstvom. Posebno zadovoljstvo in v ponos, je Anici njen zeliščni vrt. Vendar smo o zeliščih že govorili, danes se bomo posvetili pridelovanju zelenjave.
Anica Ilar je po poklicu tehnični risar. Z odhodom v pokoj se je intenzivno začela ukvarjati s svojim zelenjavnim in zeliščnim vrtom. Svojo kmetijo ima registrirano za kmetijsko dejavnost. Zelenjavo, ki jo pridela, porabi za domače potrebe, nekaj jo proda znancem, bivšim sodelavcem, njihovim prijateljem … in tako si širi krog prodaje. Svežo zelenjavo vam pripravi, ko jo potrebujete, oprano in lično pakirano, lahko vam jo tudi dostavi na dogovorjeno mesto. Vrt obdeluje v glavnem sama, saj ji je to v veselje in sprostitev. Mož ji pomaga takrat, ko je treba pokositi okolico pridelovalne površine, da njeno delo pride do izraza. Plevel puli vsak dan. Med zelenjavo ima zeliščni vrt. Lučnik, sveže cvetke – se trudi pobirati pred vsemi drugimi obiskovalci vrta. Četudi pride zgodaj, so na lučniku že čebelice.
- Anica, kaj prideluješ in kje?
Na približno 3000m2 veliki površini, katera se nahaja takoj za našo hišo pridelujem zelenjavo, začinbe in zelišča. Imam tudi manjši nasad ribeza. Pri pridelavi zelenjave kolobarim in upoštevam dobre sosedske odnose mešanih posevkov. Največkrat pa pustim rastline rasti tam kjer same vzniknejo. Kar nekaj semen in sadik pridelam sama. Gnojim izključno s kompostom, katerega pridelam čez celo leto. Odlično mi uspevajo solate, bučke, fižol, blitva, zelje, radič. Vsako leto poskrbim za kakšno novost na vrtu. Letos je to CIKLANTERA. Spomladi nabiram regrat, čemaž, hmeljeve vršičke in na ta način popestrim ponudbo moje kmetije.
- Je zemlja tvoja, bi jo potrebovala več?
Zemlja je naša in več je ne potrebujem. Za moje načrte jo imam dovolj. Razširit želim samo zeliščni vrt, ker zelišča za lepo rast potrebujejo prostor. Ne smejo biti na tesnem s prostorm. Na račun zelenice, bom povečala zeliščni vrt.
- Se pridelovanje izplača?
Pri pridelavi zelenjave ne gledam samo skozi denar. Najpomembnejše mi je, da vem, da moja družina je zdravo in svežo zelenjavo. V veliko veselje mi je tudi, ko dobim od kupcev povratno informacijo »veš Anica danes smo pa imeli res izvrstno kosilo kar je pripisat samo tvoji res odlični in sveži zelenjavi«. Z evri ki prikapljajo si lahko privoščim kakšno strokovno ekskurzijo z društvom zeliščarjev Ljubljana, katerega sem tudi članica, pa še za kakšno strokovno knjigo ostane. Doma pridelana hrana veliko pripomore k družinskemu proračunu, zato mislim, da bi mogel vsak ki ima zemljo pridelat hrano za svoje potrebe, pa bi bilo manj jamranja kako je vse drago.
- Bi pridelovanje še razvila, če bi videla, da se pridelki in proizvodi dobro prodajajo?
Ne potrebujem, to imam za svoj hobi, zaslužim za dodatno izobraževanje, izlete … ne potrebujem več.
- Kako tržiš svoje izdelke?
Prodajam stalnim strankam na domu ali pa jim po njihovi želji dostavim na njihov dom ali delovno mesto. Posebnost v moji ponudbi je očiščena, oprana in osušena solata, regrat, radič, motovilec tako, da je pripravljeno naravnost za v skledo in za na mizo.
- Boš letos sodelovala na barjanskih tržnicah?
Ja, seveda. Barjanskih tržnic se udeležujem. Ko sem se odločila, da bom obiskovala tržnice sem si v ta namen izdelala posebno obleko tako, da me kupci prepoznajo.
- Katere so tri dobre značilnosti pridelovanja na barju?
Če primerjam barjansko in belokranjsko zemljo, je barjanska zemlja lažja za obdelovanje, ker je bolj vlažna. Na Barju je zadosti vlage, da zalivanje ni potrebno. Prednost Barja je tudi bližina mesta in je pridelke lažje prodat.
- Katere so tri ovire za razvoj kmetijstva?
Ne vidim ovir za razvoj kmetijstva na barju. Mislim pa, da bi sajenje koruze bilo dobro malo zmanjšati in s tem bi malo manj onesnaževali podtalnico.
- Ali po tvoji oceni obstaja za barje značilno kmetijstvo?
Konji. Mislim pa, da ovce in koze ne spadajo na barje, ker uničujejo avtohtono rastlinje do korenin. Živice morajo ostati na barju.
- Kateri pridelki so značilni za barje?
Ja, koruza je značilna za barje.
- Se strinjaš, da se z obdelovanjem ustvarja tudi značilna podoba kulturne krajine?
Ja, seveda se. Ker, če se ne obdeluje, se travniki in njive zaraščajo.
- Kaj bi spremenila na barju?
Če nekdo zaradi starosti, zdravstvenega stanja ali drugih razlogov, ne more več obdelovati oz. vzdrževati svoje parcele , bi jo moral dati nekomu v najem, da bi jo obdelal ali vsaj pokosil s tem bi preprečili zaraščanje in obdržali značilno pokrajino barja.
Ana, hvala za tvoj čas. Super si.
Pogovarjala sem se, Tadeja Vadnjal.
Fotografija: Nina Vadnjal
