V okviru projekta Vitalne krajine, Ljubljansko barje - moj navdih, v sodelovanju z občino Ig, je bila dne 30.5.2012 organizirana delavnica »Kmetijstvo na Ljubljanskem barju«.

Ljubljansko barje je kulturna krajina, z izjemnimi naravnimi vrednotami. Da bi take ohranjali, jih spoštovali in obenem spodbujali kmetijstvo na njegovih površinah, je bila delavnica namenjena predvsem spodbujanju interesa prebivalcev za nakup, pridelavo in trženje lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov in proizvodov, ter možnostjo spodbujanja trženja kmetijskih pridelkov in proizvodov iz območja Ljubljanskega barja.
Veliko je bilo povedanega o varovanju okolja na Ljubljanskem barju, o vodah, ki jo moramo čuvati, ščititi naravo in kjer veljajo posebni pogoji za pridelavo zelenjave.

Župan občine Ig vzpodbuja pridelave zelenjave, zato so se na Igu lotili projekta TRŽNICA. Za kmetovalce Iga bo brezplačna, z namenom prodaje viška zelenjave, za katere naj bi prejeli subvencije ali podporo. Zato je nujno povezovanje občin med pridelovalci zdrave hrane, BIO hrane, če želimo ohraniti kulturno krajino Ljubljanskega barja.

Predstavili so se lokalni pridelovalci in predstavili svoje težave:
- z urejanjem dokumentacije za ureditev ali razširitev dejavnosti
- z lokalno prodajo
- z obcestnimi tržnicami

Tone
Je ekološki kmet, za predelavo ima certifikat. Ima klavna teleta, telice. Za svoje nadaljne delovanje si želi razsekovalnico in pakirnico. Problem so sredstva. Kriza je in še prihaja.

Marko Zalar
Z zelenjavo se ukvarja 20 let. Začeli so kot hobi, poleg službe. Sedaj spomladi prodajajo sadike, na Vrhniki prodajajo na tržnici 3x / teden. Opaža, da kdor nima svojega trga kupcev, pridelka ne proda.

Marija Suhadolnik
Ukvarjajo se z integrirano pridelavo ameriških borovnic. Začeli so l.1984, imajo 2 ha, od tega 1,5 ha zasajenega. Vsa dela pri njih potekajo ročno. Kosi se ročno, uporabljajo nitne kosilnice, parkovni traktor, male škropilnike. Z borovnicami se delo začne takoj, ko sneg skopni – obrezovanje, zaščita pred ptiči in točo. Dobili so nekaj EU sredstev (pred 3 leti), s katerimi so prekrili 1/3 nasada. Doma sta oba z možem, tudi sin in hči sta ostala brez službe in sedaj delata doma. Pravi, da je najtežje prodati. Največ se proda na Prazniku borovnic. Organizirajo tudi ogled nasada, za kar pobirajo vstopnino.

Ana Ilar
S pridelavo zelenjave se je začela ukvarjati po odhodu v pokoj. Pridelava zelenjave je njen način življenja. Iz majhnega vrtička in organiziranega prostora za zelišča, je nastal velik prostor za pridelavo lokalno pridelane zelenjave. Prodaja jo na lokalnih tržnicah in od-ust-do-ust svojim bivšim sodelavkam in sodelavcem. Za doma narejene izdelke (marmelade, zeliščne čaje,…), je za prodajo pripravila prepoznavno zunanjo podobo. Zanimiva je tudi njena osebna prepoznavnost – slamnik  in zelen predpasnik s sončnicami.

Roman Mavec
Je poklicni sadjar in ljubitelj čebelar. Pravi, da na Barju vidi veliko izzivov. In na kmetijo je potrebno privabiti ljudi.

Nuša Urbančič
Imajo 1,5ha obdelovalne zemlje in 3,5ha za košnjo travnikov. Imajo 100 kokoši nesnic. Prideluje stročji fižol, krompir, zelenjavo,… Prodaja na tržnici. Izdeluje domače testenine – izdelava na tradicionalen način - za kar je pridobila tudi certifikat.

Stane Ručar
Nasad ameriških borovnic. Naletel je na ovire pri postavitvi rastlinjaka, ograje in če hočeš začeti od začetka, je pomembno, da imaš:
- pogum in voljo
- sredstva in delovno silo
- »prijazno zakonodajo«

društvo MULE
Imajo projekt Vrt Obilja in FIGE = hrana in vrt za uživanje. Prirejajo delavnice in oglede tujih vrtov.

g. Rupnik
Je predsednik mladinskega društva. Zavzemajo se za lastno predelavo in samooskrbo. Zagovarja tržnice lokalnega značaja z lokalnimi pridelovalci. Poudarja, da je pri lokalnih tržnicah pot kratka, zelenjava sveža, lokalno pridelana hrana je boljša, boljša za zdravje. Zmanjšajo se stroški prevoza, prihrani se čas, zelenjava ostaja sveža. In se še sveža tudi proda.

Barbara Zupanc, KP
Kmetijstvo je glavna dejavnost na barju, 85% vse zemlje. Vse manj in manj je zaraščene površine. Ob cestah opaža »divje štante«, kjer prodajajo češnje iz Goriških brd, … Spodbujati bi morali pridelavo visoko kakovostne hrane, povezovanje kmetov, registracijo blagovne znamke.

Delavnica je bila zelo zanimiva, poučna, pestra. Slišali smo kar nekaj mnenj in predlogov:
- Župan je mnenja, da se odlok ne sme pripraviti tako, da se omejuje kmete.
- Nekdo od udeležencev je predlagal, da moramo iskati nove tržne niše in ne delajmo tistega, kar delajo drugi.
- Podpreti je treba lokalne tržnice.
- Mladim družinam, ki nimajo prihodnosti, je treba dati nove priložnosti za nadaljevanje kmetij.

Na portalu visitbarje.si je objavljen koledarček z dogodki, tržnicami. Tam imaste tudi možnost oglaševanja in medsebojnega povezovanja. Projekt Vitalne krajine gre naprej in še naprej se bo trudil za povezovanje lokalnih deležnikov.

Tadeja Vadnjal, junij 2012