MOČVIRSKI OSLAD
(Brestovolistni oslad , Brestovolistna sračica – lat. Filipendula ulmaria)

Zopet smo se dobili na kmetiji Pri Anici, v Lipah. Njena tokratna gostja je bila gospa Romana Tihelj. Vsi vemo in vsakdo pravi, da za vsako bolezen rož`ca raste, nam je to gospa Romana povedala in razlagala od 17 ure pa tja do skoraj 20 ure. Zelo živahno je bilo. Medtem, ko je razlagala o močvirskem osladu, se je spomnila še tega in onega, potem jo je katera od udeleženk kar tako mimogrede vprašala še kaj za zraven … Pogovor se je hitro razvil, vprašanja so padala in bilo je zelo živo in zanimivo. Najlepše, kjer si oko spočije ob lepo urejenem vrtu, pa je bilo na Aničinem vrtu. Slišale smo veliko novega, se kaj novega naučile in marsikaj pozabile vprašat.
Gospa Romana Tihelj je članica Društva zeliščarjev Ljubljana, ki ima sedež na Zrinjskega ul. v Ljubljani. Dobivajo se 1. in 4. sredo. Druga sreda v mesecu je rezervirana za izlete. Pa pravijo, da jih sprašujejo, da bi imeli izlete za konec tedna, ko ljudje nismo v službah. Čas si je treba vzeti, tako kot za vsako stvar, tako, kot smo si vzele čas udeleženke za obisk gospe Romane Tihelj.

In gospa Romana nam je povedala:
Močvirski oslad nabiramo junija in julija, ko začne cveteti. Nabiramo cvetove, ki dišijo po medu. Zgodaj spomladi lahko nabiramo tudi liste (za kulinariko; solata),  pozno jeseni in zgodaj spomladi kopljemo korenine. Vsebuje salicilate (salicilaldehid, metilsalicilat), salicilno in citronsko kislino in druge snovi. Oslad nima stranskih učinkov. Salicilati, ki jih vsebujeta vrbovo lubje in ginko in sintetični aspirin povzročajo redčenje krvi. To pomeni, da se kri ne strjuje. So bolj nevarni, zaradi katerih lahko odpade predvidena operacija pri ljudeh. Zaradi manjše vsebnosti salicilatov v osladu je ta nenevaren, a previdnostni ukrepi dva tedna pred operacijo niso odveč. Oslad kot marsikatero zdravilno zelišče uporabljamo tri tedne. Po tem času prekinemo pitje čaja za 10dni do dva tedna in nato lahko nadaljujemo. Oslad deluje:
- proti glavobolu in povišani telesni vročini,
- odvaja vodo iz telesa zato ga priporočajo za revmo, putiko,
- deluje na mokrila (ledvica, mehur, prostata), proti kamnom in pesku na ledvicah in mehurju.

Čajna mešanica proti glavobolu:
Poparek iz 1-2 žlici cvetov močvirskega oslada in sporiša. Pijemo 2 –3 skodelice čez dan.

Čajna mešanica proti prehladu, vnetemu grlu:
40 g močvirskega oslada
20 g plahtice
20 g baldrijanovih korenin
20g melise

G. Jože Majes po pripovedovanju gospe Romane priporoča naslednjo mešanico zelišč: močvirski oslad, pljučnik, črni bezeg, kamilica, materina dušica, komarček, lipa, suličasti trpotec, trobentica, slezenovec, cvetovi lučnika, marjetica.

Čajna mešanica za razsluzenost pljuč:
oslad, zdr.čistec, pljučnik, preslica njiv., jetičnik zdr., mater.dušica, sladki koren, angelika (Arhang.)

Za lajšanje multipleks skleroze:
Močvirski oslad, šentjanževka, rožmarin, bazilika, sivka, melisa, prava lakota.

Protibolečinski čaj:
Močvirski oslad, lubje bele vrbe, jetičnik zdrav., citronka.

Čaj KRRT:
K – kopriva / listi in korenine
R – rman / vsa rastlina 1 dm nad tlemi
R – regrat / korenine (konec oktobra do februarja) in listi spomladi
T – trpotec / listi

TINKTURE
Tinkture lahko pripravimo iz svežih ali posušenih zelišč. Če uporabljamo sveža zelišča, uporabimo 20 – 25 dag zgornjega dela rastline / 1l žganja.
Če uporabljamo posušena zelišča, jih uporabimo 10 dag.
Izjema je čemaž, samo napolnimo kozarec s čemažem (ga ne nabašemo) in zalijemo z dobrim domačim sadjevcem. Za tinkturo iz vinske rutice (je izjema) uporabimo samo eno vejico na 1liter žganja. 
Zelišča pustimo stati v žganju cca 3 tedne, ne na soncu, nato tinkturo precedimo.
Če pripravljamo tinkturo za dvig odpornosti - IMMUNAL - iz škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea) ves zgornji del rastline, če uporabimo bledi ameriški slamnik (Echinacea palida), uporabimo korenino 20dag.
3x/dan jemljemo 35 – 45 kapljic, cca 3 mesece.

KREME
Naberemo gabezove korenine, jih operemo, zdrgnemo, dobro osušimo in narežemo. Čez nalijemo olivno olje. Tako pustimo cca 5 dni. Nikakor ne sme splesnit. To je odvisno od tega, kako dobro smo korenine posušili. Nato korenine z olivnim oljem skuhamo na vodni kopeli. Kuhamo ½ ure. Pustimo, da se počasi ohladi, nato precedimo. Na 1l tekočine dodamo 10 ali 11 ali 12 dag čebeljega voska. Stopljen čebelji vosek dodamo gabezovi mešanici. Koliko čebeljega voska bomo uporabili je odvisno od tega, kako mehko kremo želimo imeti. Čebelji vosek je rumene barve, bel postane, ko je na soncu. Namesto olivnega olja lahko dodamo vazelin, lanolin, kokosovo mast, … Gabezovo kremo lahko uporabljamo max 10 dni.
Za kremo lahko natrgamo tudi ognjičeve cvetove. Ognjičeve cvetove in liste uporabljamo za ČAJ , za kreme ali mazila pa samo venčne liste od cvetov.

ČAJNA MEŠANICA PROTI KRČEM GLADKIH MIŠIC: (ki izvirajo iz hrbtenice in se pojavijo v stegnih nog ali v mečih). Krči se pojavijo, če imamo v telesu premalo magnezija.
gosja trava, materina dušica, dobra misel.

ČAJNA MEŠANICA ZA ŽENSKE BOLEZNI (MENSTRUALNI KRČI): za mladenke in ženske do smrti:
Rman, plahtica, črna detelja, pasijonka (Passiflora incarnata), grozdnata svetlika (Cimicifuga racemosa).
Rastline: črna detelja, plahtica, grozdnata svetlika, passiflora incarnata vsebujejo hormon estrogen in brez tega hormona bi ženske zbolele za osteoporozo.
Pasijonka, ki jo uporabljamo, je Passiflora inkarnata. Uporabni so njeni cvetovi in listi.
Ko smo se sprehodili po Aničinem zeliščnem vrtu, smo se ustavili pri vsaki rastlinici in o njej nekaj slišali, nekaj pa tudi povedali.
- PELIN - Anica ga goji za soseda, ki pelin uporablja za čebele. Če pelin obesimo v klet, odganja molje in vlago.
- MELISA  - je primerna za pitje čaja čez cel dan.
- HMELJEVI VRŠIČKI – so odlična kulinarična specialiteta. Samo malo prepražimo s pokrito pokrovko, da se nekoliko zmehčajo in damo zmrznit za kasnejšo uporabo. Za takojšno uporabo  posujemo s parmezanom ali katerim drugim naribanim sirom.  Hmeljeve storžke nabiramo jeseni v mešanici z meliso, materino dušico, koreninic baldrijana. To mešanico uporabljamo za lažje spanje.
- MAČJA META – belo cveti, pijemo jo za zaviranje sive mrene na očeh. Je gojena rastlina, v naravi ne raste.
- SMETLIKA – nabiramo jo po košnji – otavi. Je zajedavec travnikov in je rastlina za očesne težave – solzne oči, utrujene od branja, vnetje očesnih veznic in tudi notranje proti prehladu.
- MALINJAK – njeni listi so na spodnji strani srebrni. Čajno mešanico pripravimo iz listov in vršičkov malinjaka, listov robide in vršičkov in listov gozdne jagode in cvetočih jagodnih stebelc.
- ROBIDA – listi so na obeh straneh zeleni. Čajno mešanico za želodec, pripravimo iz malinjaka, listov robide in listov jagode. Kot grenčino dodamo še rman.
- POPROVA META – pijemo jo v dopoldanskem času ali najkasneje zgodaj popoldan. Čaj iz poprove mete najprej pomiri, nato pa poživi.
- ORLICA – uporabna samo v homeopatiji.
- MAK – proti kašlju.
- PEGASTI BADELJ – za regeneracijo jeter. Seme pegastega badlja uporabljamo samostojno. Ga sproti meljemo in pojemo 3x dnevno 1 žličko semena z jogurtom ali vodo.
- ARTIČOKA – čaj iz listov pijemo samostojno; 1 ščepec / 2dl poparka pred jedjo ali po jedi. Glavice artičoke so kulinarična specialiteta.
- ČRNIKA – majhno, črno seme. Za urejanje prebave in za težave z žolčem.
- DVOLETNI SVETLIN – za neurodermitis
- VINSKA RUTICA – skuhamo si čaj, če imamo motnje/brenčanje v ušesu. Prekuhamo na štedilniku in poskrbimo, da pride para v ušesa.
- MUŠKATNA KADULJA – za kopeli in aromaterapijo. Seme za obolela ušesa enako kot vinska rutica.
- KITAJSKI OŽEP – za prehladna obolenja in listi za namaz za potičke, štruklje, zavitke, … Rečejo mu tudi janežev ožepek ali mehiški ožepek. Vsem trem imenom je skupno latinsko ime Agastache foeniculum.
- DROBNOCVETNI LUČNIK in VELIKOCVETNI LUČNIK – oba sta za čaj (namok) za prehladna obolenja.
- PERILA – rdeča, izgleda kot kopriva. Je gojena, domovina JV Azija. Za prehladna obolenja, proti revmi in proti novotvorbam.
- ČRNOGLAVKA – uporabljamo jo proti prehladu. Še boljša je v kombinaciji: naduhovka, smrekovi vršički, trobentica, vijolica, marjetica, pljučnik, bezeg.
- GRENKA GRABENUŠA – prehladna obolenja.
- ŽAJBELJ – proti slabokrvnosti, proti vnetjem, razkuževalec, proti potenju, proti driskam, nateza kožo, …
-  LUČNIK - cvetovi so za čaj, ki se zvečer namočijo v hladni vodi, zjutraj pa se samo malo pogrejejo. Se ne kuhajo. Lahko naredimo tudi sirup po standardnem receptu kot  smrekove vršičke, še boljše z medom. Kadar želimo čajno mešanico različnih rastlin, se držimo recepture, da damo skupaj rastline, ki se poparijo in rastline, ki se čez noč namakajo v mrzli vodi. Zjutraj k toplemu poparku dodamo čaj, ki se je namakal celo noč (dvokomponentni čaj).
- Pri prehladnih obolenjih se namakajo naslednje rastline: ozkol.trpotec, lučnik, slez, rožlin,  slezenovec, islandski lišaj, šipek – plodovi.
- AMERIŠKI SLAMNIK - Echinacea purpurea - cvetovi, listi in steblo je samo za tinkturo. Iz nobenega ameriškega slamnika se ne dela čajev.

ŠE NEKAJ, KAR SMO O ROŽICAH SLIŠALI … KAR TAKO … MIMOGREDE

- Breza  - antibiotik za mokrila, nabiramo liste do konca maja.
- Rman - 10 cm nad zemljo je cela rastlina zdravilna; in ne samo cvetovi, kot smo nekateri mislili.
- Šentjanževka - uporabljajo jo lahko tisti, ki nimajo v telesu vsadkov (bypass, umetni kolki, …). Ko uživamo šentjanževko, ne smemo uporabljati NIKAKRŠNIH antibiotikov. Ne smejo je uživati ljudje z visokim pritiskom. Ne smejo jo uživati astmatiki. Izniči delovanje baby tablet.
- Prava lakota - ima rumeno socvetje. Notranje jo uživamo za preprečevanje kožnega raka, kožni plesni, starostnih znamenj. Vsebuje citostatike.
- Krhlika – za oteženo odvajanje blata. Ko jo naberemo, mora stati eno leto, nato jo lahko uporabljamo.
- Črni bezeg – listi; proti zaprtju in proti uhajanju vode. Cvetovi so za prehladna obolenja in odvajanje vode.
- Brinje – zapira.
- Ajdov čaj - je za vensko popuščanje.1l/dan – odvaja.
- Srčnica – za pomirjanje srca, nima omejitve uporabe.
- Glog – krepi srce (lahko še preveč), in je uporaba omejena.
- Slez – je za prehladna obolenja od nosne votline, do črevesja. Lahko pripravimo sirup iz cvetov. Listi se uporabljajo za zamašen nos  - zvečer slez namočimo (najbolje korenino) (slez se vedno namaka, se ne kuha), zjutraj jo potegnemo v nos. Po 3x-nih poskusih se nos odpre.

Ko boste, če boste tole prebrali, vam je res lahko žal, da se niste mogli udeležiti srečanja pri Anici z gospo Romano. Namreč, vsaka njena beseda je skrbno zapisana v mojem notesu. Pa vendar sem se odločila, da jo prosim za pregled napisanega. Hvaležna sem moji odločitvi in vsem popravkom, ki jih je napisala gospa Romana. Z njenim dovoljenjem objavljam še njeno GSM (031/628 261), ker sem prepričana, da se bo ob branju zgoraj napisanega porodilo še nešteto vprašanj.

Tadeja Vadnjal, junij 2012